Leto nazaj smo stopili v časovni stroj.

Morda se sliši smešno, vendar ni daleč od resnice. Ni malo stvari, ki so se nam dobro leto nazaj zdele skoraj nepredstavljive – kdo bi lahko predvidel, da bomo večino leta 2020 preživeli doma in bili popolnoma prisiljeni spremeniti svoje navade?

Pandemija deluje kot pospeševalnik – pospešujuje dinamiko, ki je že prisotna v družbi, poleg tega, da tudi ustvarja nove “trende”, po katerih se zaradi sile razmer pojavi potreba. Veliko teh “pospeškov” je seveda negativnih, vendar ne vsi.

Da bi razumeli, kateri od novonastalih “trendov” bodo obstali v pokoronskem času, moramo pogledati, ali je bil določen trend prisoten že pred začetkom pandemije.

Najopaznejši pozitiven trend, ki ga je pandemija pospešila je digitalizacija. Mogoče vam je poznan citat “Lahko minejo desetletja, preden se kaj zgodi, potem pa se desetletja zgodijo v nekaj tednih.”.

V preteklih mesecih smo preskočili za skoraj celo desetletje, kar se tiče digitalnega razvoja in tudi sprejemanja novih tehnologij v naš vsakdan.

Videli smo hitre premike na področju spletnega naročanja živil, kar je bilo pred pandemijo v takšnem obsegu težko dojemljivo. Infrastruktura in logistične rešitve, ki so jih novo-sprejeti trendi vzpodbudili, bodo preživele koronavirus in za vedno spremenile naše nakupne navade. Navade, za katere bi prej potrebovali desetletje, da bi jih večina slovenskih potrošnikov zares sprejela.

Potem pa je tukaj seveda še negativna plat.

Gostinci so bili zaradi zaprtja najbolj prizadeti, saj so skoraj edini, ki so morali ostati zaprtih vrat skozi celotno obdobje lock-downa. Ogromni fiksni stroški najemnin, glede katerih navadno niso mogli narediti nič. Zaradi majhih marž, pa večina restavracij in barov ni imela narejene finančne zaloge, ki bi jim lahko pomagala se spopasti s stroški, katerih ni bilo moč pokrivati z (neobstoječimi) mesečnimi prihodki.

Za podjetja, ki so že tako ali tako v slabem položaju, bo radikalno nižanje stroškov postalo odločilni faktor med obstojem in zaprtjem svojih vrat. Nekaj teh stroškov, ki jih lahko zniža vsaka restavracija predstavlja strošek delovne sile, stroškek nabave in preprečevanje nepotrebnega odpada hrane, ki poleg cene surovin zajema tudi ceno energentov, porabljenih med obdelavo in shranjevanjem ter seveda strošek odvoza organskih odpadkov (npr. Biotera).

Zavlačevanje z ukrepanjem pa situacijo lahko samo še poslabša.

Že samo manjša investicija v tehnologijo omogoča restavracijam dostop do večjega števila ponudnikov brez izgube časa (oziroma celo s prihrankom slednjega), poleg tega pa z isto tehnologijo dodatno prihranijo s primerjanjem cen med ponudniki in nakupi najugodnejših izdelkov.

Slovensko gostinstvo je v primerjavi s tujimi državami močno v zaostanku na področju sprejetja novih tehnologij. Izjema je seveda uporaba digitalnih orodij za sprejemanje naročil dostave hrane, kot sta na primer E-hrana in Wolt, ki sta v času zaprtja lokalov pridobila številne nove uporabnike. Razen tega pa opažamo, da gostinci ne uporabljajajo tehnologije za pomembne procese, kot je nabava, kar je velika slabost zaradi slabšega planiranja nabave, poveča se odpad hrane, dolgoročno nastajajo veliki nepotrebni stroški, ki bi se jim dalo izogniti. Orodja, kot je Excel, namreč ne omogočajo prednosti, ki jih prinaša prilagojena aplikacija, ki obdeluje vse POS podatke in je vedno v realnem času povezana z dogajanjem na trgu.

Največja prednost uporabe posebne aplikacije za planiranje in izvajanje nabave je primerjava cen, kar je praktično nemogoče početi “peš”, saj so pakiranja artiklov pri dobaviteljih različna in je za primerjavo takšnih potrebno nastaviti kompleksno formulo, poleg tega pa še večkrat tedensko v Excel vnašati nove cene, ki jih dobavitelji pošljejo v različnih oblikah, kot so pdf, email, sms, Excel ali celo kar s telefonskim pogovorom ali med obiskom.

Zaradi neurejenosti sistema nabave v gostinstvu, predvsem zaradi pomanjkljivih informacij med zaposlenimi, gostinci, s katerimi smo se pogovarjali, večkrat niti ne opazijo, da so sprejeli preveč ali premajhno količino naročenih surovin, kar se pozneje opazi šele pri vnosu dobavnic, če sploh.

Uporaba temu namenjene aplikacije omogoča tudi digitalno sled, kar pomeni, da imajo vsi zaposleni, ki potrebujejo dostop do teh podatkov, vpogled v naročene količine in vrsto artiklov, zato lahko že pri prevzemu dobavnice pregledajo in popravijo količine, kar dolgoročno vpliva na poslovni rezultat podjetja, saj se prevelike količine surovin navadno pokvarijo in zavržejo, premajhne količine pa pomenijo izgubljeno priložnost za prodajo ali pa ponovna naročila, pri katerih je potrebno ponovno dosegati minimalno količino naročila.

Mlajša gostinska podjetja se pomembnosti digitalizacije navadno zavedajo in nove tehnologije začnejo takoj vključevati v delovne procese, medtem, ko je situacija pri “izkušenih” gostincih navadno drugačna, saj so v nekaj deset letih poslovanja že zgradili določene navade, kar otežuje sprejetje novih tehnologij. Prevladuje predvsem strah, da je digitalizacija nekaj zelo “naprednega” in ima dolg proces učenja, kar v večini primerov ne drži. Aplikacije, kot je Proky, so navadno enostavne za uporabo in posebej prilagojene osnovnim delovnim procesom, delujejo pa kot dopolnitev in izboljšava obstoječih navad.

Vztrajanje pri starih navadah, ki sčasoma postanejo ovira, zavira razvoj in otežuje odkrivanje novih poslovnih priložnosti. Počasno sprejetje tehnologije je že prej postavljalo ločnico med podjetji, ki so napredovala in tistimi, ki so se spopadala s težavo pridobivanja novih strank, v pokoronskem času pa bo digitalizacija predstavljala ključni diferenciator med podjetji, ki se bodo uspela prebiti skozi ovire, ki jih je za sabo pustila pandemija.

Proky je spletna aplikacija, ki digitalizira in poenostavlja nabavo hrane, pijače, surovin in drugega potrošnega materiala v gostinstvu. Na slovenskem trgu gostinci pred tem niso imeli možnosti uporabe njim prilagojene aplikacije, ki bi jim omogočala direktna naročila pri več dobaviteljih hkrati, primerjavo neto cen nabavnih artiklov, ne glede na pakiranje, digitalno sledljivost in prehod na brezpapirno poslovanje. Proky je bil ustvarjen kot rešitev za težave, s katerimi se je v lastnih restavracijah soočal so-ustanovitelj Milorad. S pomočjo naprednih algoritmov, katere smo vzpostavili na podlagi nešteto testiranj in prilagoditev, je uspel zmanjšati strošek nabave za 18% od začetka uporabe koncepta primerjalnika.

Digitalizacija ni več poslovna beseda iz prihodnosti. Prihodnost je že tukaj.

Valentina Metež