V zadnjih letih je Slovenija dvignila delež potrošnikov, ki hrano nakupujejo lokalno. Dvignil se je tudi delež tistih, ki pri hrani preverijo poreklo. Ne samo zasebni potrošniki, trend porabe lokalno pridelanih živil je vzelo za svojega tudi marsikatero slovensko podjetje, predvsem hoteli, ki dajejo velik poudarek na celovito izkušnjo gosta. Hoteli, ki so del skupine Sava Hotels and Resorts so odličen primer uspešnega vključevanja lokalno pridelanih živil v svoje menije.

Še vedno pa prevladuje mnenje, da je lokalna hrana predraga, kar za marsikoga predstavlja oviro pri nakupu. Zapisali smo le nekatere izmed razlogov, zakaj je pomembno povečati porabo “domačih” izdelkov in živil.

1. Lokalno pridelana hrana je običajno optimalno bolj dozorela in ima večjo hranilno vrednost.

Daljša, kot je veriga od pridelovalca do potrošnika, manjša je vsebnost vitamina C v zelenjavi, s transportom pa se manjšajo vrednosti vitamina A, B in E. Hrana, ki je dalj časa skladiščena in je prevozila dolgo pot, je veliko manj kakovostna, kot sveže pridelana hrana. Poleg tega pa dolge transportne poti onesnažujejo okolje. Ste vedeli, da se v solati po 24 urah vsebnost hranilnih snovi, kot so rudnine in minerali, prepolovi? Koliko rudnin in mineralov pa ostane v solati po več 1000 prepotovanih kilometrov? Podjetje Panorganix je razvilo koncept, ki so ga slovenski potrošniki odlično sprejeli – zagotovo ste že slišali za solato Živa, ki se prodaja še vedno posajena v priročnih lončkih in ohrani vse “ta dobre” lastnosti do časa zaužitja.

Hrana, ki jo kupite pri slovenskih pridelovalcih je nedvomno bolj sveža in bolj ugodno vpliva na zdravje ter na okolje.

2. Manj konzervansov, boljši okus

Hrana lokalnega izvora zaradi kratke verige ne potrebuje konzervansov, zato je sicer manj obstojna, vendar pa ima boljši, pristen okus. Domači pridelki so manj obremenjeni s sredstvi za ohranjanje svežine, zato so bolj okusni, imajo več hranil in povzročajo manj alergij, ki so dandanes vse bolj prisotne med ljudmi.

Ker je lokalna hrana kemijsko manj obdelana, je lahko na videz manj privlačna, kar pa ne bi smelo imeti vpliva na nakupno odločitev – pomembno je tisto, kar je znotraj. :)

3. Skrbimo za naše okolje

Način transporta hrane pomembno vpliva na ogljični odtis v ozračju. Hrana, ki od njive do mize prepotuje manjšo pot ima manjši negativen vpliv na okolje, kakor hrana, ki je z letalom ali ladjo prepotovala tisoče kilometrov, da je dosegla naš krožnik. Poleg negativnega vpliva na okolje, pa imajo daljše transportne poti izrazito negativen vpliv tudi na naše zdravje – predvsem na dihalne poti.

Zaradi krajših transportnih poti in krajšega (oziroma nič) skladiščenja, lokalno pridelana hrana ne potrebuje toliko embalaže, kot uvožena hrana, oziroma je velikokrat dostavljena v povratnih embalažah. Uvožena hrana je večkrat zapakirana v plastično embalažo za enkratno uporabo, ki močno obremenjuje okolje.

5. Več domačih delovnih mest

Težko oporekamo, da je lokalno pridelana hrana dražja od uvožene – kvaliteta ima svojo ceno. Pa vendar, ko razmišljamo ali bi vzeli domača jabolka, ki stanejo evro več, ali tista uvožena, poleg zdravja pomislimo še na to – kupovanje lokalno pridelane hrane ohranja slovenska delovna mesta. Z večanjem deleža porabe lokalno pridelanih živil spodbudimo razvoj novih delovnih mest in preživetje vseh, ki se ukvarjajo s pridelavo, hkrati pa skrbimo za razvoj podeželja.

6. Večja poraba – nižje cene

Vzpostavljanje kratkih verig med kmeti in potrošniki pozitivno vpliva na domačo pridelavo sadja in zelenjave, povečan obseg kakovostnih svežih pridelkov, posledično pa seveda tudi na znižanje cen zaradi večje potrošnje.

Več kot lahko pridelovalec pridela naenkrat, bolj se spuščajo povprečni stroški pridelave. Za potrošnika to pomeni, da plača manj denarja za hrano, ki je pridelana v večjih količinah. Tako so lokalni kmetje zaradi manjše porabe prisiljeni obdržati svoje višje cene, da bi zaslužili, še posebej, ko prodajajo prek posrednikov, ki kmetom zaračunavajo provizije ali pa njihove izdelke in pridelke masovno odkupujejo po (pre)nizkih cenah.

Na dolgi rok lahko vsak posameznik vpliva na bolj ugodne cene lokalno pridelanih živil in boljši položaj kmetov, hkrati pa poskrbi tudi za svoje zdravje in da je na krožniku vedno kar najbolj okusna in hranilna hrana.

Ekološki certifikat ni edino merilo kakovosti

Da bi jedli zdravo, domače, ne rabimo nujno kupovati certificiranih ekoloških živil, saj so ta ravno zaradi pridobitve certifikata navadno res dražja. Denarnici bolj prijazna alternativa je poiskati kmeta, ki kmetuje ekološko in ne uporablja pesticidov, ali pa jih uporablja vsaj v manjši meri. Toda iskanje takšnih “virov” zdravju in okolju prijazne hrane nam lahko vzame veliko časa in potrpljenja.

V poplavi informacij in različnih deklaracij se kupec lahko hitro zmede in obupa ter hitreje poseže po artiklih, katere je navajen kupovati. Prednost spletnih platform, kot je Proky, je, da lahko kupec, za razliko od brskanja po policah v fizičnih trgovinah, enostavno uporabi filtre in oznake, po katerih poišče željeni izdelek. Na primer – ob iskanju solate vklopi filter “lokalno” ali “ekološko pridelano”, poleg tega pa prebere jasen opis izdelka, kjer je predstavljen tudi način pridelovanja. Kupec je bolje informiran in bolj prepričan v svojo odločitev.

Kupujte direktno od kmeta – brez posrednikov

Cene domačih in ekoloških izdelkov v supermarketih lahko marsikoga odvrnejo od nakupa, saj so veliko dražji od uvoženih živil. Zavedati se moramo, da vsak dodaten člen v nabavni verigi dodatno poveča končno ceno izdelka.

Proky za razliko od večine aplikacij kmetom ponuja članstvo brez posredniških provizij, kar pomeni, da živila kupite neposredno pri kmetu, ki vam zraven ne bo zaračunal višje marže zaradi provizij, ki jih navadno morajo plačati za uporabo raznih spletnih orodij za prodajo.

Zakaj smo se odločili za takšen pristop?

Enostaven odgovor – ker se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane za posameznika in za družbo. Nakupovati in jesti lokalno izboljša splošno počutje in zdravje, varuje okolje, ohranja delovna mesta in ustvarja nova ter krepi slovensko kupno moč. Na dolgi rok pa povečanje porabe lokalno pridelanih živil pomeni nižanje cen, saj bodo kmetje pridelali in prodali več in lahko zaračunali manj, s tem pa bo domača hrana postala še bolj dostopna vsakdanjemu človeku.

Ustvari svoj Proky profil

V treh korakih do hitrejše in cenejše nabave

Registracija
064 270 230

Želite brezplačno svetovanje glede digitalizacije?

Skupaj z vami odkrijemo možnosti izboljšav v delovnih procesih, svetujemo pa vam lahko tudi glede razpisov, s katerimi lahko sofinancirate digitalno transformacijo.

Kontaktni obrazec
064 270 230